Življenje in delo

Martin se je rodil okoli leta 316 v Sabariji v Panoniji (rimsko Savaria), današnjem Sombotelu na Madžarskem (Szombathely). Odrasel je v Siccomariu, majhnem mestecu blizu Pavije (Italija). Čeprav sta bila njegova starša pogana, se je z dvanajstimi leti odločil za vstop med katehumene. Pri petnajstih se je pridružil rimski vojski, ki je odhajala v Galijo (današnjo Francijo) in postal častnik gardne konjenice.

Leta 334 v mrzlem zimskem jutru ga je pred mestnimi vrati Amiensa (blizu Pariza) ogovoril slabo oblečen berač in ga prosil za dar. Ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal na pol svoj topli vojaški plašč in podaril polovico premraženemu beraču. To dejanje je bilo zanj prvi korak spreobrnitve.

Kmalu po tem se je dal krstiti, pustil vojaško službo in odšel je v Poitiers služit slavnemu Hilariju. Leta 371 je velika večina prebivalstva in duhovščine že slavnega Martina izvolila za škofa v Toursu. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen zaradi skromnosti, nesebičnosti, darežljivosti in občutka za pravičnost.

Umrl je 8. novembra 397 v Candesu (severno od Toursa) in ljudstvo ga je kmalu začelo častiti kot svetnika. Njegov pogreb je bil 11. novembra in ta datum obhajamo kot godovni dan. Na njegovem grobu v Toursu so postavili kapelo in kasneje baziliko, ki je bila ves srednji vek znana romarska pot. Po sv. Martinu je dobilo ime na tisoče cerkva, samostanov, mest in gradov.

Sv. Martina najpogosteje uprizarjajo, kako še kot vojak deli plašč z beračem. Upodabljajo ga tudi s škofovskimi insignijami in knjigo, njegova običajna spremljevalka pa je goska. Legenda pravi, da je sv. Martin v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril med jato gosi, vendar so ga te s svojim »gaganjem« izdale.

Sv. Martin je zavetnik vojakov, konjenikov in jezdecev, konj in podkovnih kovačev, orožarjev, tkalcev, strojarjev, krojačev, pasarjev, rokavičarjev, klobučarjev, klicarjev, hotelirjev, mlinarjev, izdelovalcev krtač, sodarjev, vinogradnikov, pastirjev, gostilničarjev, popotnikov, revežev in beračev, ujetnikov, abstinentov, domačih živali in gosi, proti izpuščajem, kačjemu piku in rdečici ter za dobro rast na polju