Pot
Pot svetega Martina Tourskega, ki jo je leta 2005 Svet Evrope proglasil za Veliko evropsko kulturno pot je dolga 2500 km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Vodi od Szombathelyja (Sombotel) na Madžarskem, rojstnega kraja sv. Martina preko Slovenije do Pavie v Italiji, kjer je sv. Martin odraščal. Nadaljuje se do Toursa v Franciji, kjer je bil imenovan za škofa in kjer je v današnji baziliki sv. Martina Tourskega tudi pokopan, do kraja Candes-Saint Martin v Franciji, kjer je sv. Martin umrl. Velik del poti teče po slovenskih krajih (pribl. 550 km), ki so po imenu ali drugače povezani s sv. Martinom. V Sloveniji je sv. Martinu posvečenih več kot osemdeset cerkva in kapelic, po njem je poimenovanih tudi veliko krajev (npr. Šmartno, Šmartin…). Prvi del te poti od Domanjševcev do Zreč (pribl. 214 km) je bil odprt v začetku leta 2013. Drugi del poti od Zreč do Logatca (pribl. 256 km) pa v septembru leta 2014. Tretji del poti, ki povezuje Logatec in Opatje selo (pribl. 100 km) je bil odprt 8. maja 2022.
Med prelazom Lipa in Katarijo (cerkev sv. Miklavža) poteka Pot sv. Martina po delu evropske pešpoti E6 SLO, med Smrečjem in Zaplano pa po delu E7 SLO. Obe poti sta označeni z rumeno-rdečimi markacijami. Na preostalem delu je Pot sv. Martina označena z belo-rumeno okroglo markacijo, rumeno smerno puščico in rumeno smerno tablo s črnim napisom za tematske pohodne poti. Na glavnih križiščih poti je smernim tablam dodana nalepka z logotipom Poti sv. Martina. Na pomembnejših točkah Poti sv. Martina stojijo informacijski panoji, kjer so navedene vse pomembne informacije o poti.
Pot je v Sloveniji označena v skladu z zakonom o planinskih poteh in Navodili za označevanje tematskih pohodnih poti. Kjer Pot sv. Martina poteka po trasi planinske poti, je ta označena z belo-rdečo Knafelčevo markacijo, smerno puščico in rdečo smerno tablo z belim napisom.
